SRČNA PISMA ZA MALE BORCE

Da imamo nekoga radi ali da se spomnimo na ljudi, ki potrebujejo lepo besedo, stisk roke ali nasmeh, nas opominjajo tudi posebni dnevi v letu.

Svetovni dan redkih bolezni smo v enoti Levi devžej obeležili skozi projekt »Srčna pisma za male borce«, ki je namenjen podpori otrokom z redkimi boleznimi in njihovim družinam. Poudarek je na sprejemanju različnosti, empatije in solidarnosti, širjenje zavedanja o redkih boleznih ter socialna podpora otrokom z redkimi boleznimi in njihovim družinam.

V vsakem oddelku so vzgojiteljice vodile otroke skozi pogovor. Ker je tema pogovora za mlajše otroke težko razumljiva, so se v teh oddelkih osredotočili predvsem na zdravje in majhne pozornosti, ki lahko človeku polepšajo dan. S sodelovanjem v socialni igri »Samo en srček imam in tebi ga dam, da polepšam ti dan, ker te rad imam« so spodbujale občutek za vrednote: prijaznost, hvaležnost, spoštovanje, strpnost, prijateljstvo.

Najstarejši otroci 5 do 6 let so se v temo bolj poglobili. Skozi pogovor in razmišljanje prišli do ideje, kaj bi lahko naredili za otroke, ki so zelo bolni.

VZGOJITELJICA: Bolni otroci, ki imajo redko bolezen, kaj to pomeni?

OTROCI: To pomeni, da te kaj boli.

Mamica me« taj cartlja«.

Jaz dobim zdravila, pa sem zdrav.

VZGOJITELJICA: Kaj si mame in očetje želijo, kadar zbolite?

OTROCI: Da bi bili zdravi.

VZGOJITELJICA: Kako se počutijo starši, ko vas vidijo bolne?

OTROCI: Žalostni so.

VZGOJITELJICA: Otroci ali veste, da so nekateri otroci lahko zelo bolni in za njih ni zdravila?

OTROCI: Ja, lahko tudi umrejo, ker jim zdravniki ne morejo pomagati.

VZGOJITELJICA: Kaj mislite, kako bi lahko mi pomagali tem otrokom in njihovim družinam?

E: Kupili bi jim zdravila in jih dali.

VZGOJITELJICA: Zdravila dajo zdravniki, saj oni vedo kakšna zdravila potrebujejo. A se strinjate?

OTROCI: Ja.

Otroci začnejo nizati ideje: narišemo lahko sonce, deteljico, drevo, glasbila…narišemo srce in kaj napišemo.

VZGOJITELJICA: Zanimive ideje, super. Kaj si predstavljate in želite povedati s soncem?

E: Meni sonce predstavlja lepi dan.

M: Sončenje in kopanje.

I: Meni predstavlja pomlad.

A: Vidim svojo senco.

A: Ni dežja.

M: Toplo mi je pri srcu.

M: srečo in veselje.

VZGOJITELJICA: Kaj pravite, če to zdaj zapišemo?

SONCE:

VZGOJITELJICA: Ko sonce zažari…

E: Se pomlad prebudi.

VZGOJITELJICA: Prinaša nam…

M: veselje

M: in skrite želje.

In tako smo s pogovorom, razmišljanjem in skupnim iskanjem rešitev napisali posvetila še za deteljico, drevo, glasbila in čebelnjak. Otroci so preko prispodob in že znanega povezovali svoja znanja in dajali ideje.

DETELJICA:

Deteljica za srečo, zdravje, veselje, pogum,

plesno zabavo in dobro počutje.

ČEBELNJAK:

Čaj z medom bomo pili, da bomo zdravi.

Med je zelo zdrav.

GLASBILA:

Glasbila za koncert.

Glasba nas združuje in povezuje.

Žalost naj nori šment pohrusta.

Slabo voljo pa tale pesem naj prežene:

DREVO:

Eno jabolko na dan prežene zdravnika stran.

Posvetila so bila pripravljena, izdelati smo morali še risbe. Odločili smo se da,  da se bomo razdelili v skupine po 5 otrok in vsi skupaj ustvarili izdelke. S končanimi izdelki smo bili zelo zadovoljni in ponosni. Združili smo moči in za otroke in družine z redkimi boleznimi, na nam razumljiv način, posvetili nekaj spodbude in nasvete, ki jih preko pregovorov poznamo tudi mi.

Iz srca v srce naj potujejo lepe misli, prijazne besede in nasmeh. Naj se vsak od nas zaveda, da je pomemben in edinstven ter v življenju drugih pušča sledi. Nihče naj ne bo sam. Na poti naj bo poleg vedno nekdo, ki je tam zate, v dobrem ali slabem.

Ne hodi pred menoj, morda ti ne bom sledil.
Ne hodi za menoj, morda ne bom vodil.
Hodi ob meni in bodi moj prijatelj.

(A. Camus)

Zapisali: Mihaela Hovnik in Marina Petakovič