SRČNA PISMA ZA MALE BORCE
Da imamo nekoga radi ali da se spomnimo na ljudi, ki potrebujejo lepo besedo, stisk roke ali nasmeh, nas opominjajo tudi posebni dnevi v letu.
Svetovni dan redkih bolezni smo v enoti Levi devžej obeležili skozi projekt »Srčna pisma za male borce«, ki je namenjen podpori otrokom z redkimi boleznimi in njihovim družinam. Poudarek je na sprejemanju različnosti, empatije in solidarnosti, širjenje zavedanja o redkih boleznih ter socialna podpora otrokom z redkimi boleznimi in njihovim družinam.
V vsakem oddelku so vzgojiteljice vodile otroke skozi pogovor. Ker je tema pogovora za mlajše otroke težko razumljiva, so se v teh oddelkih osredotočili predvsem na zdravje in majhne pozornosti, ki lahko človeku polepšajo dan. S sodelovanjem v socialni igri »Samo en srček imam in tebi ga dam, da polepšam ti dan, ker te rad imam« so spodbujale občutek za vrednote: prijaznost, hvaležnost, spoštovanje, strpnost, prijateljstvo.
Najstarejši otroci 5 do 6 let so se v temo bolj poglobili. Skozi pogovor in razmišljanje prišli do ideje, kaj bi lahko naredili za otroke, ki so zelo bolni.
VZGOJITELJICA: Bolni otroci, ki imajo redko bolezen, kaj to pomeni?
OTROCI: To pomeni, da te kaj boli.
Mamica me« taj cartlja«.
Jaz dobim zdravila, pa sem zdrav.
VZGOJITELJICA: Kaj si mame in očetje želijo, kadar zbolite?
OTROCI: Da bi bili zdravi.
VZGOJITELJICA: Kako se počutijo starši, ko vas vidijo bolne?
OTROCI: Žalostni so.
VZGOJITELJICA: Otroci ali veste, da so nekateri otroci lahko zelo bolni in za njih ni zdravila?
OTROCI: Ja, lahko tudi umrejo, ker jim zdravniki ne morejo pomagati.
VZGOJITELJICA: Kaj mislite, kako bi lahko mi pomagali tem otrokom in njihovim družinam?
E: Kupili bi jim zdravila in jih dali.
VZGOJITELJICA: Zdravila dajo zdravniki, saj oni vedo kakšna zdravila potrebujejo. A se strinjate?
OTROCI: Ja.
Otroci začnejo nizati ideje: narišemo lahko sonce, deteljico, drevo, glasbila…narišemo srce in kaj napišemo.
VZGOJITELJICA: Zanimive ideje, super. Kaj si predstavljate in želite povedati s soncem?
E: Meni sonce predstavlja lepi dan.
M: Sončenje in kopanje.
I: Meni predstavlja pomlad.
A: Vidim svojo senco.
A: Ni dežja.
M: Toplo mi je pri srcu.
M: srečo in veselje.
VZGOJITELJICA: Kaj pravite, če to zdaj zapišemo?
SONCE:
VZGOJITELJICA: Ko sonce zažari…
E: Se pomlad prebudi.
VZGOJITELJICA: Prinaša nam…
M: veselje
M: in skrite želje.
In tako smo s pogovorom, razmišljanjem in skupnim iskanjem rešitev napisali posvetila še za deteljico, drevo, glasbila in čebelnjak. Otroci so preko prispodob in že znanega povezovali svoja znanja in dajali ideje.
DETELJICA:
Deteljica za srečo, zdravje, veselje, pogum,
plesno zabavo in dobro počutje.
ČEBELNJAK:
Čaj z medom bomo pili, da bomo zdravi.
Med je zelo zdrav.
GLASBILA:
Glasbila za koncert.
Glasba nas združuje in povezuje.
Žalost naj nori šment pohrusta.
Slabo voljo pa tale pesem naj prežene:
DREVO:
Eno jabolko na dan prežene zdravnika stran.
Posvetila so bila pripravljena, izdelati smo morali še risbe. Odločili smo se da, da se bomo razdelili v skupine po 5 otrok in vsi skupaj ustvarili izdelke. S končanimi izdelki smo bili zelo zadovoljni in ponosni. Združili smo moči in za otroke in družine z redkimi boleznimi, na nam razumljiv način, posvetili nekaj spodbude in nasvete, ki jih preko pregovorov poznamo tudi mi.
Iz srca v srce naj potujejo lepe misli, prijazne besede in nasmeh. Naj se vsak od nas zaveda, da je pomemben in edinstven ter v življenju drugih pušča sledi. Nihče naj ne bo sam. Na poti naj bo poleg vedno nekdo, ki je tam zate, v dobrem ali slabem.
Ne hodi pred menoj, morda ti ne bom sledil.
Ne hodi za menoj, morda ne bom vodil.
Hodi ob meni in bodi moj prijatelj.
(A. Camus)
Zapisali: Mihaela Hovnik in Marina Petakovič